»Rodi me vsak dan drugačna zora, upajoč vdih, hvaležen izdih. Telo se ponižno dvigne v pokončen položaj. Radostim se človeške drže. Ni samoumevna. Čuvala jo bom. Ne smem pogledati navzdol, spodaj je preteklost, le majhen spust oči me lahko zamaje. Prihodnost? Zavisi samo od ravnovesja zdaj.«

»Dramatični mir, pozdravljam te in se ti zahvaljujem, da si me postavil na konico svojega noža. Loviti moram krhko ravnovesje, da ne zdrsim, solza, po tvojem rezilu. Nikjer ni nikogar.«

»Leži nekje med slikovito obalo večno modrega Jadranskega morja in Pomorjanskim.«

»Tudi tri gledalke po dolgem zaprtju gledališča si zaslužijo, da doživijo gledališče v polnosti izvedbe predstave.«

»Poetična otroška pesnitev Saše Pavček pripoveduje o kapitanu, ki se je upokojil in ima končno čas za plovbo po morju. Za posadko si izbere zvesto psičko Rumi in razvajeno mačko Abo.«

»Morje sončnic / morje maka, // morje krokarjev, / morje trupel. // Kako slikovit je naš planet.«

»To ni nič. Samo ... nekaj diagonalnih prask v rdeči in modri, ki silijo v različne smeri.«

»Kako zelo žalostno.«

»ki je prežarjen z eno samo svobodo in večno mladeniško drznostjo«